Fotografiranje je predvsem lovljenje in beleženje svetlobe. Seveda pri tem ne gre samo za to, da poskrbimo za primerno količino svetlobe na posnetku. Le-to nam zagotovi le pravilno osvetlitev, a od lastnosti svetlobe, s katero je osvetljen motiv, ki ga fotografiramo, je odvisno, kakšna bo videti slika. Še tako dober motiv nam ne bo zagotovil izjemne fotografije, če ne bo fotografiran v izjemni svetlobi. In obratno, včasih nam fantastično fotografijo zagotovi le dobra svetloba. Če hočemo posneti dobro fotografijo, moramo biti zelo pozorni na svetlobo okoli sebe. Stalno se spreminja, odvisna pa je od ure, letnega časa ali vremena. Pomembno je tudi, da opazimo, kako smer svetlobe vpliva na videz tega, kar fotografiramo. Ali svetloba prihaja od spredaj ali od zadaj? Od zgoraj ali od strani? Kaj je vir te svetlobe? Kako se stvar ali oseba, ki jo fotografirate, spremeni, če jo osvetljuje sonce, fluorescentna luč ali prižgana sveča?
Preblisk:
»Črno-bela je barva fotografije!« Robert Frank (1924-)
Že same sence lahko ustvarijo zanimivo sliko – tako kot senca tega človeka na drugi strani balona.
- Barvna temperatura svetlobe
Barvna temperatura svetlobe se meri v stopinjah Kelvina. Dnevna svetloba ima vrednost nekje od 5000 do 6000st K (odvisno od njenega odtenka). Bolj, kot se število stopinj niža, bolj je svetloba rumena (npr. navadna žarnica ima 3200st K) in bolj, kot se število stopinj K viša, bolj je svetloba modra (npr. LED dioda ima 6500st K). Že po zelo kratkem času v nekem prostoru se naše oči (možgani) navadijo na dominantno barvo in jo potem zaznamo kot belo. Če npr. pogledamo bel list papirja v prostoru z navadnimi žarnicami se nam zdi, da je bel, kljub temu, da je v resnici popolnoma rumen. Pri fotoaparatih na film to rešujemo s pomočjo filtrov ali pa s posebnimi Tungsten filmi (za 3200st K), pri digitalnih aparatih pa z nastavitvijo beline (white balance). Avtomatska nastavitev beline je primerna za večino situacij, ki jih fotografiramo, če pa hočemo ujeti kakšno posebno svetlobo, pa raje nastavimo belino na dnevno svetlobo, torej 5300K (večina malo boljših fotoaparatov nam dopušča to možnost!). Aparat bo »mislil«, da je svetloba bela in bo vse zanimive odtenke svetlobe zaznal v njihovi pravi barvi. To je zelo primerno za npr. slikanje sončnih zahodov ali posebnih vremenskih razmer. Če take motive slikamo z avtomatsko nastavitvijo, se bo fotoaparat trudil svetlobo prikazati čim bolj realno in nam bo v npr. čudovit oranžni sončni zahod dodal modro barvo, ga s tem posivil in naredil povsem običajnega.
Pri tej fotografiji je bila nastavitev beline nastavljena ročno.
Za tako fotografijo je potrebno nastaviti belino na modro (pri filmu uporabiti moder filter) in na bliskavico namestiti oranžno-rumen filter.
- Dnevna svetloba
Sijaj in kakovost sončne svetlobe se lahko zaradi vremena zelo spreminjata. Na jasen dan je neposredna sončna svetloba večinoma preostra, saj ustvari temne sence, ki skrijejo pomembne podrobnosti. Če fotografiramo na zelo vlažen dan, bo sonce sicer metalo sence, vendar pa bodo mehkejše, ker se svetloba razprši, ko se odbija od vlage v zraku. Taka svetloba lahko fotografiji da določeno melanholičnost, ki je pri drugih podnebnih razmerah ni. Oblačni dnevi dajo mehko svetlobo, ker oblaki razpršijo sončno svetlobo. Svetloba prihaja z vseh strani naenkrat, tako da včasih sploh ni senc. Ker ob oblačnih dnevih ni nobenega bleska, so odlična priložnost za slikanje portretov. Če nočete ostre svetlobe močnega sonca, premaknite tisto, kar slikate, v senco. V senci je svetloba, vendar gre za odbito svetlobo in ne neposredno sončno. Barva svetlobe se spreminja s časom dneva. Višje, kot je sonce na nebu, čez manj ozračja potuje njegova svetloba in bolj žive so videti barve. Ob zarji (in zori) čez ozračje ne pridejo krajše valovne dolžine svetlobe (modre in zelene), tako da svetloba dobi tople rumeno rdeče odtenke. V glavnem velja pravilo: pokrajine in posnetke na odprtem poskusimo narediti predvsem zelo zgodaj zjutraj in proti večeru, čez dan pa pri močnem soncu fotografiramo v senci ali v zaprtih prostorih, osvetljenih z odbito svetlobo.
Najlepši so posnetki z večernim nebom v t.i. »modri svetlobi« (blue light), ko je sonce že za obzorjem, ni pa še zares tema.
- Smer svetlobe
Za poudarjanje reliefa, strukture predmetov in ljudi na fotografijah je zelo važna smer (vpadni kot) svetlobe. Če na stvar ali osebo, ki jo slikamo, svetloba prihaja od spredaj, bo slika navadno ploska, dvodimenzionalna. Ko svetloba na stvar prihaja od strani, ustvari sence, ki pripomorejo k določanju oblik in dodajo globino. Če je sonce za stvarjo ali osebo, lahko svetloba okoli nje ustvari sij. Poskusimo uporabiti svetlobo, ki prihaja izza predmetov in oseb, saj jih s tem spremenimo v silhuete, ki so lahko zelo zanimiv motiv. Na zelo sončen dan je lahko predmet videti kot temen obris ali silhueta. Bolj kot je smer vzporedna, bolj površinska struktura postaja vidna. Torej manjši kot je vpadni kot svetlobe, bolj se bo svetloba odbijala »vstran« (seveda glede na našo pozicijo), kar še dodatno oživi barve na predmetih, saj jih direktna svetloba slabi s svojim odbleskom. Podobno kot če bi uporabili polaroidni filter. Vedeti moramo, da je svetloba »nevidna« dokler v zraku ni dovolj mikroskopskih delcev (prah, dim, vlaga…), od katerih se svetloba odbija in šele s tem postane vidna, kot pramen svetlobe. Uporabimo jih!
Svetloba se odbija od delcev dima v prostoru in s tem ustvari pramen, ki ga v popolnoma čistem ozračju ne bi videli.
