Ker sta naši očesi postavljeni eno zraven drugega in ne eno na drugem, smo nagnjeni k temu, da svet gledamo vodoravno. Fotoaparati pa nimajo možganov (in oči), zato v principu slikamo bolj pokončne stvari pokončno in bolj vodoravne stvari vodoravno. Ni pa nujno, saj se da nekatere stvari slikati na oba načina. V glavnem velja, da fotografije z istim motivom (npr. človekom) v vodoravni izvedbi poudarijo bolj človeka v njegovem okolju, če pa je taka fotografija pokončna, pa se naša pozornost bolj obrne k človeku in manj k temu, v kakšnem okolju se nahaja.