Vsaka fotografija je že sama po sebi okvir v nek popolnoma drug čas in drugačno realnost. Če na fotografiji uporabimo tudi »okvir v okvirju« pa se nam tam občutek še stopnjuje in taka slika dobi še dodatne časovno-prostorske razsežnosti. Okvirji so lahko grafični, barvni, pa tudi psihološki in njihova naloge je, da še posebej skoncentrirajo gledalčev pogled na nekaj, kar hočemo še dodatno izpostaviti.  Za začetek se da zelo lepo uporabiti kar okna ali vrata, saj vidimo portretiranca v njegovi bolj ali manj intimni atmosferi, obenem pa vidimo tudi kraj, hišo ali pa samo občutek,  kjer živi. 

Okno ali vrata sta lahko zanimiva okvirja, ko hočemo predstaviti dva svetova, skrita v enem dvodimenzionalnem prostoru.