Pravilo tretjin, ki predmet postavlja izven sredine (decentralizacija), so dolgo uporabljali slikarji, saj to, da je stvar na sliki deležna pozornosti, še ne pomeni, da jo moramo postaviti na sredino. Pravzaprav tako pogosto nastane zelo dolgočasna fotografija. Če stvar premaknemo malce stran od središča, gledalčev pogled nekako vodimo v sliko. Predstavljajte si, da skozi iskalo vidite motiv, razdeljen z dvema navpičnima in dvema vodoravnima črtama. Predmet, ki ga hočete slikati, ujemite v eno od točk, kjer se črte križajo. Kaj se zgodi v prvih tisočinkah sekunde, ko pogledamo fotografijo? Večina ljudi (razen veliko levičarjev) gleda fotografije z leve proti desni, zato je bolje, da stvari, ki jih hočemo poudariti, postavimo v desni del naše fotografije. Gledalčev pogled se namreč sprehodi po praznejšem delu fotografije (z začetkom na levi, tako kot običajno beremo), se nekako pripravi na končno informacijo in se potem dejansko  ustavi na tistem, kar naj bi bilo najbolj izpostavljeno. 

Izogibajmo se horizontu na sredini slike. Nebo in  pokrajino vedno razdelimo v razmerju 1:3 ali 2:5.  V spodnji tretjini slike naj bo pokrajina, kadar poudarjamo nebo, če pa poudarjamo pokrajino, naj bo neba za eno tretjino, spodnji dve pa naj zapolni pokrajina. 

Pomembno je nebo …

Pomembna je pokrajina …