Do nazga! Še enkrat vam polagam na srce, da je predstava odlična in da jo morate priti pogledati, kajti drugače vam bo resnično žal. Premiera je že za nami in neverjetno sem srečna, da sem lahko del te čudovite ekipe. Igralci so res nekaj posebnega.
Na sami premieri sem doživela šok. Pridem v garderobo, kjer me čakajo darilca ... vsak od igralcev namreč prinese svojim soigralcem nekaj malega, nekaj kar kupi, naredi in s tem zaželi srečo na premieri. Zelo lepa gesta, kajne? Uroš (op. Smolej) mi je napisal vizitko, ki se glasi tako: »Beki, ti si bejba huda, ki ima muda. Vrag naj vzame, pojdi z menoj, kaj naj še rečem, kot da razturaj nocoj.« :-))) Hahaha … lepo, kajne? No, hvala Bogu, mi je Sabina Zrnčeva omenila, da si ponavadi igralci za premiero nekaj pripravijo in pri meni je to ostalo zabetonirano v malih možganih, tako da se nisem osramotila. Fantom sem prinesla bidone v obliki nogometne žoge, za lažje spremljanje svetovnega prvenstva z domačega naslonjača, seveda. Dekletom pa sem prinesla neke zapestnice za srečo. Sicer »kar nekaj«, ampak vsaj nisem prišla praznih rok. :-)
Premiera je bila odlično izpeljana, v prvi vrsti me pa sta me gledala moj brat in back vokalistka … in ker ima ona zelo
tihoooo štimo (tj. glas), se je popolnoma nič ni slišalo, ko se je tako potihoma smejala. Joj, moja Fekulja je zakon (piše se namreč Feketija in jaz jo kličem Fekulja).
In ko smo ravno pri njej. V soboto sem imela koncert v BTC-ju, za mano pa je nastopal spoštovani gospod Joksimovič … in ker zaradi koncerta nisem mogla nastopati na Srbskem radijskem festivalu, smo se z organizatorji dogovorili, danastopim v zabavnem delu programa. Ta pa je v nedeljo zvečer v živo na TV-ju po celi Srbiji. No, festival se odvija, na mojo veliko srečo (ker Bog ne daj, da bi kdaj kako stvar speljala bliže domu) v Vrnjački Banji, Za tiste, ki tega ne veste oz. za tiste, ki mislite da veste, kje se nahaja Vrnjačka Banja… ni tam, kjer mislite, da je, ampak je vsaj še 300 km dlje. Kaj bi jaz brez svojega Qashqaia na tej dolgi poti?
Po sobotnem koncertu ob 21.00 smo moja managerka, Fekulja in jaz štartale proti Vrnjački Banji. Najprej smo se ustavile pri meni doma, da sem na hitro spakirala potrebne stvari za svoj nastop, nato pa smo nadaljevale dolgo pot proti cilju. Ker sem bila jaz že pošteno utrujena (oddelala sem namreč 2 uri dolg koncert), spim, medtem ko Nataša (op. managerka) vozi. No, ko pa smo prišle do Beograda, ura je bila okoli pol štirih zjutraj, pa se Fekulja »prižge« in do Vrnjačke Banje ne »ugasne«. Ima svoj 4 ure dolg monolog, zaradi katerega sem pošteno natrenirala
svoje »smejalne« mišice.To je, dragi moji, najbolj zabavna ženska, ki sem jo jaz kdajkoli spoznala v življenju. Detajlov pogovora vam ne bom govorila (nekatere stvari naj ostanejo naša mala skrivnost), ampak bilo je pa zelo zabavno.
Ko smo prispele v mojem Nissanu v Vrnjačko Bajno, se je že naredil dan, saj je bila ura že pol osmih zjutraj. Zaradi utrujenosti, vozile smo se namreč celo noč, smo samo še popadale v posteljo in zaspale do poldneva. Ob 13.00 sem nato že imela kosilo z novinarji...
… SE NADALJUJE ...
