Kompozicija pomeni, da skozi iskalo fotoaparata razvrstimo predmete, osebe ali nosilne elemente fotografije glede na njihovo okolico. Sliko moramo »urediti« tako, da se ujema s tistim, kar »vidijo« naši možgani. Slikarji začnejo s praznim platnom in dodajajo stvari, fotografi pa počnejo nasprotno: vključijo le stvari, ki poudarjajo tisto, kar hočejo fotografirati, in odstranijo vse, kar je moteče. Skušajmo vse elemente na fotografiji urediti tako, da ne bo nobenega dvoma, kaj smo hoteli s to fotografijo pokazati, sporočiti ali na kaj posebnega opozoriti. Naštel in razložil bom nekaj osnovnih kompozicij, za vsako pa velja, da naj bo v svoji zasnovi prepričljiva in naj bo takemu tipu kompozicije podrejena večina pomembnih elementov na sliki.
»Kompozicija mora biti naša glavna skrb, a takrat, ko pritisnemo na sprožilec, vznikne le iz naše podzavesti, da sploh lahko ujamemo hitro bežeči trenutek!« Henri Cartier-Bresson (1908-2004)
Grafična urejenost osnovnih elementov (oseb in živali) ter geometrična razporeditev temnih in svetlih delov ulice so na tej fotografiji v ravnotežju, zato lahko rečemo, da je kompozicijsko pravilna.
- Horizontalna in vertikalna kompozicija
Horizontalna in vertikalna razvrstitev kompozicijskih elementov spadata med najstarejše in najenostavnejše kompozicijske rešitve, kar pa ne pomeni, da sta manj učinkoviti. Pri teh kompozicijah so elementi enostavno nanizani eden za drugim, v desno ali levo, ali pa od spodaj navzgor. Ker je to tudi naš najbolj navaden način gledanja (predvsem levo-desno), je to kompozicija, ki smo je nekako najbolj navajeni in se nam torej zdi običajna, bolj umirjena in ponavljajoča od npr. diagonalne kompozicije.
Vertikalna kompozicija
Horizontalna kompozicija
- Diagonalna kompozicija
Diagonalno imenujemo tisto kompozicijo, pri kateri so osnovni kompozicijski elementi razporejeni v diagonalni smeri. Če je v kompozicijski razporeditvi diagonalnih smeri več, mora biti ena dominantna, ostale pa v podrejenem položaju. Diagonale so lahko tudi namišljene in samo nakazane, pa vseeno včasih delujejo močneje, kot če bi med njimi potegnili črte.
Pogled se nam ne ustavi, pač pa se vedno znova »sprehaja« po diagonali in nam s tem daje občutek razgibanosti, duševnega nemira, negotovosti in tudi relativnosti vrednot. Uporaba diagonal je zagotovo najenostavnejši način, da v fotografije vnesemo dinamiko in zanimivost.
Psihološka diagonala ne potrebuje grafičnih linij za to, da deluje po principu diagonale.
Manjše diagonale na fotografiji samo poudarjajo osnovno, dominantno diagonalo iz desnega spodnjega v levi zgornji kot.
- Centralna kompozicija
Centralna kompozicija je osnovna in najbolj direktna postavitev elementov v sliki. Če hočemo nek predmet (osebo) pokazati, ga izpostaviti, vzbudi pozornost, potem ga vedno najprej postavimo v naš "fokus", torej v sredino formata. To je naš privzeti način gledanja in je zelo statičen princip brez posebne kompozicijske dinamike, torej je tudi usmerjanje pogleda po sliki precej omejeno oziroma ga sploh ni. Pogled nekako "zaklenemo" v sliko. Statičnost take fotografije še dodatno poudarimo s trikotno (piramidalno) postavitvijo osnovnega elementa v sliki, kar še poveča vtis nepremakljivosti in stabilnosti.
Preblisk:
»Fotografija je kadriranje in kadriranje je izključevanje …« Susan Sontag (1933-2004)
